Notranje skripte: Tihe zgodbe, ki vodijo naše odnose

Ste se kdaj zalotili, da v prepiru reagirate “prehitro”, “pretirano” ali kot da govorite iz neke stare, notranje bolečine? Morda v odnosu znova in znova doživljate podoben vzorec razočaranja – kljub temu, da se partner ali partnerka trudi?

To ni naključje. Velika verjetnost je, da pri tem deluje notranja skripta.

Kaj so notranje skripte?

Notranje skripte so nezavedne zgodbe, prepričanja in čustveni vzorci, ki jih oblikujemo že v otroštvu – predvsem skozi odnose s pomembnimi osebami (starši, skrbniki, prvi pomembni odnosi).

Gre za naš notranji zemljevid, kako odnosi delujejo, kdo smo mi v njih in kaj lahko (ali ne) pričakujemo od naših bližnjih.

🔁 Primeri notranjih skript:

• »Moje potrebe niso pomembne.«
• »Če pokažem čustva, bom zavrnjen/a.«
• »Moram biti popoln/a, da sem ljubljen/a.«
• »Ljubezen pomeni žrtvovanje samega sebe.«

Te skripte niso nujno resnične, pogosto gre za nepreverjena pravila, ki jih nosimo globoko v sebi – in jih (nevede) ponavljamo v odraslih odnosih.

Kako vplivajo na partnerske odnose?

Notranje skripte se najpogosteje aktivirajo v bližini pomembnega drugega – ko nam je nekdo dovolj blizu, da prebudi našo ranljivost. Partnerji lahko tako postanejo sprožilci naših starih čustvenih izkušenj.

Na primer:

• Partnerjeva tišina lahko sproži občutek zapuščenosti, če imamo skripto: »Ko me kdo ignorira, sem sam/a.«
• Kritika lahko prebudi globok sram, če nosimo skripto: »Nikoli nisem dovolj dober/dobra.«
• Preveč nežnosti nas lahko spravi v stisko, če verjamemo: »Če spustim nekoga blizu, me bo prizadel.«

🧩 V takih primerih ne reagiramo na partnerja, ampak na svojo preteklost – ki jo projeciramo v sedanjost.

Ali se lahko osvobodimo teh skript?

Dobra novica: lahko. 🙂

Prvi korak je, da jih prepoznamo – da opazimo, kje se odzivamo iz avtomatskega vzorca, ne iz trenutne resničnosti oziroma situacije. Drugi korak je sočutna radovednost: namesto da se obsojamo, raziskujemo:

• Od kod prihaja to prepričanje?
• Kdo sem moral/-a postati, da sem bil/-a varnejši/-a v otroštvu?
• Je ta zgodba danes še resnična?

Tretji korak je tvorjenje nove izkušnje v varnem odnosu – z nekom, ki nas sliši, vidi in ne zapusti, ko pokažemo svojo ranljivost. To so trenutki, ko se skripta lahko začne prepisovati.

V odnosu ne iščimo popolnosti – poiščimo varnost

Naše notranje skripte niso sovražnik. So poskus, da bi se nekoč znašli. A če jih nezavedno vodimo v sedanjost, nam lahko preprečijo globoko povezanost.
Zato odnos, v katerem si lahko rečemo: »To ni o tebi, to je stara bolečina. Ampak hvala, ker ostajaš.« – postane zdravilen prostor za rast.

📚 Članek temelji na uvidih iz teorije navezanosti (Bowlby, 1969), transakcijske analize (Berne, 1964) in sodobne psihoterapije (van der Kolk, Siegel, Johnson).

🧠 Vprašanje za razmislek:
Katero zgodbo o sebi in bližini si ti ponavljaš – in ali ti še služi?

Če vaju zanima naša delavnica, na kateri bosta raziskovala in prepisovala svoje notranje skripte, se prijavi na novičnik, da bosta prva obveščena.