Štiri najpogostejše napake, ki jih delamo, ko komuniciramo s partnerjem

Se vama je že kdaj zgodilo, da sta gledala ljubezenski resničnostni šov – npr. Love is Blind ali Love Island – in si ob tem mislila: »Kako se lahko tako slabo pogovarjajo med sabo? Saj je jasno, kje gre narobe.« ⚡️

Zanimivo je, kako hitro neučinkovito komunikacijo prepoznamo, ko gledamo od zunaj. Ko pa smo sami sredi pogovora, preplavljeni s čustvi, utrujenostjo ali strahom, je jasna presoja veliko težja.

In prav komunikacija je eden najpogostejših razlogov za razhode. Raziskave kažejo, da približno 65 % parov kot glavni razlog za razpad odnosa navaja težave v komunikaciji. Ne zato, ker si ne bi želeli bližine, temveč ker pogosto ne znamo povedati, kar čutimo – ali pa partnerjeve besede slišimo skozi lastne filtre. 

Dobra novica? Večino napak v komunikaciji se lahko naučimo prepoznati in popraviti. 

1. Poslušamo le površno – ali sploh ne poslušamo

Poslušanje je temelj vsakega odnosa. Pa vendar pogosto poslušamo le napol. Telefon v roki, misli že pri odgovoru, pogled uhaja drugam.

Ko partner govori, ne poslušamo le njegovih besed. Poslušamo tudi ton glasu, tempo, obrazno mimiko, držo telesa. Če smo razpršeni, zgrešimo bistvo sporočila – in partner se lahko počuti preslišanega ali nepomembnega.

Površno poslušanje pogosto vodi v frustracijo, ponavljanje istih stvari ali občutek, da se pogovarjava, a se v resnici ne slišiva.

Tu nam je lahko v veliko pomoč čuječnost – sposobnost biti prisoten tukaj in zdaj. Ko poslušamo, resnično poslušajmo. Odložimo distrakcije. Pustimo partnerju, da pove do konca. In šele nato odgovorimo.

Včasih bi vsi potrebovali preprost opomnik: 👉 manj govoriti in več poslušati.

2. Partnerja prekinjamo

Partnerja lahko prekinemo:

• ker komaj čakamo, da povemo svoje mnenje,
• ker nas preplavijo čustva,
• ker nas je strah, da bomo pozabili, kar želimo povedati,
• ali pa – nezavedno – iz potrebe po nadzoru.

Ne glede na razlog prekinitve je učinek pogosto enak: partner se počuti neslišanega, razvrednotenega ali nepomembnega. Če sogovornika ne prekinjamo (razen kadar res potrebujemo razjasnitev), mu sporočamo: »Pomemben si mi. Zanima me, kaj doživljaš.«

3. Govorimo posredno in nejasno

Namigi, dvoumni stavki, tišina, za katero upamo, da bo partner “razumel, kaj mislimo”. A partner ni vedeževalec. 😉

Posredna komunikacija pogosto vodi v nesporazume, razočaranje ali občutek, da nas partner ne razume ali ne sliši. Težava ni nujno v tem, da partner ne želi razumeti. Pogosto preprosto ne ve, kaj točno želimo povedati.

Jasna in neposredna komunikacija ni nesramna. Ustvarja varnost in zanesljivost ter je eden ključnih temeljev zdravega odnosa.

4. Obtožujemo namesto da bi govorili iz sebe

Ko smo prizadeti, hitro posežemo po obtoževanju: »Nikoli me ne poslušaš,« ali »Vedno delaš po svoje.« Tak govor skoraj avtomatično sproži obrambo. ☄️

Zato v odnosih raje uporabljamo jaz-stavke – način izražanja, ki izhaja iz lastnega doživljanja, ne iz napada na partnerja.

Primer:

• Obtoževanje: »Nikoli me ne pokličeš. Očitno ti ni mar.«
• Jaz-stavek: »Počutim se žalostno in odrinjeno, ko se dolgo ne slišiva. Takrat me postane strah, da ti nisem pomemben/-a.«

Jaz-stavki so osredotočeni na tistega, ki sporočilo pošilja in opisujejo občutek, pojasnijo, kako smo situacijo doživeli ter prevzamejo odgovornost za lastna čustva. Partnerju tako omogočimo, da razume naš notranji svet, ne da bi se moral braniti. In prav to pogosto vodi do bolj konstruktivnega pogovora.

Ključ do uspešne komunikacije je samozavedanje in stik s partnerjem

Dobra komunikacija ni odsotnost konfliktov. Je sposobnost, da v konfliktu ostanemo v stiku – s sabo in s partnerjem.

Prepoznavanje lastnih komunikacijskih vzorcev je prvi korak k spremembi. Včasih pa je pri tem smiselna tudi strokovna pomoč. Psihologi zato pomagamo parom razvijati bolj zdrave načine izražanja, poslušanja in razumevanja.

Ker odnos ne razpade zaradi ene napačne besede. Razpade, ko se predolgo ne slišimo. 😪

📚 Članek temelji na raziskavah partnerske komunikacije, terapevtski praksi ter uvidih s področja odnosov in psihoterapije (Sajwani, Gottman, sodobni komunikacijski modeli).