Nezvestoba v najinem odnosu – kaj pa zdaj?

Predstavljaj si, da po nesreči izveš, da te je partner prevaral. 🤯 Občutek imaš, kot da se ti je svet sesul pred očmi. Rad bi kričal, a nimaš energije. Mine teden, mineta dva, ti pa se še vedno počutiš, kot da nisi več cel. Kako naprej? Se soočiti s partnerjem? Oditi? Ali poskusiti predelati eno najtežjih izkušenj v odnosu in kljub vsemu ostati skupaj?

Nezvestoba je eden najglobljih pretresov v partnerskem odnosu. Ne prizadene le zaupanja, temveč tudi naš občutek varnosti, vrednosti in pripadnosti.

Ali nezvestoba res pomeni konec?

Večina ljudi verjame, da nezvestobi neizogibno sledi razpad zveze. A raziskave in terapevtska praksa kažejo drugačno sliko – veliko parov po nezvestobi ostane skupaj. Ne zato, ker bi bolečina izginila sama od sebe, temveč ker se nekateri odločijo, da se z njo soočijo zavestno, počasi in ob podpori. 

To seveda ne pomeni, da je ostajanje skupaj vedno prava ali zdrava odločitev. Pomeni pa, da nezvestoba ni avtomatično konec odnosa – je pa vedno resen prelom, ki zahteva iskren razmislek.

Nezvestoba kot čustvena travma

Za prevaranega partnerja je nezvestoba pogosto doživeta kot travma. Pojavijo se lahko simptomi, podobni posttravmatskemu stresu, kot so nespečnost, vsiljive misli in podobe, nočne more, globoka žalost, občutki zapuščenosti, izguba smisla. Svet, ki je prej deloval stabilen, nenadoma ni več varen. 😳

Ob tem pride do izgube zaupanja – zaupanja, ki se je gradilo leta in se je zrušilo v enem dejanju. Zaupanje, ki ga ni mogoče “popraviti” z obljubami, temveč le s časom, doslednostjo in vedenjskimi spremembami.

Partnerja pogosto prehajata tudi skozi proces žalovanja za odnosom, kakršen je bil prej. Ta proces lahko vključuje faze zanikanja, jeze, barantanja, žalosti in postopnega sprejemanja. Pomembno je razumeti, da te faze niso linearne in da vsak posameznik žaluje po svoje.

Ostati skupaj – pod kakšnimi pogoji?

Če se odločita, da bosta po nezvestobi poskusila ostati skupaj, je ključno, da dasta v procesu prostor obema perspektivama:

• perspektivi prevaranega partnerja, ki je bil prizadet,
• in perspektivi partnerja, ki je bil nezvest.

To ne pomeni opravičevanja nezvestobe. Pomeni pa razumevanje, da je nezvestoba pogosto simptom daljšega nezadovoljstva, neizraženih potreb, čustvene oddaljenosti ali občutka ujetosti v odnosu. Tudi tisti, ki je bil nezvest, je pogosto že dolgo prej doživljal stisko.

Šele ko lahko oba govorita in sta slišana, se lahko odpre prostor za spremembo. V takih primerih lahko nezvestoba – paradoksalno – postane točka preobrata. Odnos lahko postane bolj iskren, bolj zavesten in bolj živ. 🔥 A le, če sta oba zavezana predelavi izkušnje in prevzemanju odgovornosti.

Kakšna vprašanja pomagajo – in katera ne?

Pri pogovorih o nezvestobi je zelo pomembno, katera vprašanja postavljamo. Nekatera vodijo v večjo bolečino, obsesivne primerjave in ponovno travmatizacijo.

Vprašanja, ki se jim je smiselno izogibati (E. Perel jih imenuje detektivska vprašanja):

• Kje, kdaj in kako se je zgodil spolni odnos?
• Kako si se med tem počutil?
• Kaj ti je bilo na drugi osebi bolj všeč kot pri meni?

Takšna vprašanja redko prinesejo olajšanje. Pogosteje poglabljajo rane. 💔

Bolj podporna in usmerjena v prihodnost so vprašanja, kot so:

• Kako si se počutil v najinem odnosu pred nezvestobo?
• Kaj si pogrešal in nisi znal izraziti?
• Kaj si želiš, da bi bilo med nama v prihodnje drugače?

Opozorilni znaki, ki jih ne gre spregledati

Med predelavo nezvestobe bodita pozorna na znake, ki kažejo, da partner ni zares zavezan odnosu ali da uporablja manipulacijo. V takih primerih je smiselno poiskati strokovno pomoč ali resno razmisliti o odhodu. 

Opozorilni znaki vključujejo:

Partner tvoja čustva razvrednoti in ti daje občutek, da pretiravaš. 😫
Čustva so vedno smiselna – so odziv na našo interpretacijo dogodka in imajo pomembno funkcijo. Jeza, na primer, jasno sporoča mejo in zahtevo po spremembi vedenja.

Partner se ne zmore ali ne želi postaviti v tvojo kožo in sebe vidi kot edino žrtev. 😶
V zdravem procesu predelave mora biti prostor za obe izkušnji. Partner, ki mu je odnos pomemben, bo pripravljen poslušati, biti sočuten in vztrajati tudi ob neprijetnih pogovorih.

Kako naprej?

Nezvestoba pusti globoko sled. Vprašanje »kako naprej« nima enega samega pravilnega odgovora. Ključno pa je, da se ne silita v odločitve, ne zanikata bolečine in si – če je le mogoče – poiščeta podporo. Ne glede na to, ali se odločita ostati ali oditi, je predelava nezvestobe proces, ki zahteva čas, nežnost do sebe in veliko poguma.

📚 Članek temelji na večletnih uvidih E. Perel, S. P. Glass, B. Van der Kolk in drugih psihologov, ki raziskujejo posledice nezvestobe in podporo parom, ki se soočajo z nezvestobo.