Zakaj si v zrelem odnosu želimo manj spolnosti kot na začetku – in zakaj je to povsem v redu

Na začetku zveze je spolnost pogosto pogosta, intenzivna in skoraj samoumevna. Zaljubljenost, novost in kemija ustvarijo občutek, da se partnerja ne moreta ločiti en od drugega. Sčasoma pa se dinamika spremeni: spolnost postane redkejša, manj spontana, v nekaterih obdobjih celo izziv.

Veliko parov takrat pomisli: “Je z nama nekaj narobe?” Resnica pa je, da je upad spolne želje skozi čas normalen – in celo znak, da odnos prehaja v drugo, globljo fazo. 🌿

Zakaj je na začetku spolnost tako intenzivna?

• Hormoni zaljubljenosti. Na začetku delujejo dopamin, noradrenalin in testosteron, ki krepijo željo po spolnosti, občutek evforije in obsedenosti s partnerjem.
• Novost. Naši možgani obožujejo nove dražljaje – raziskovanje nove osebe prinaša občutek nagrade.
• Idealizacija. V začetni fazi pogosteje zanemarjamo partnerjeve pomanjkljivosti in se bolj osredotočamo na telesno privlačnost ter željo po bližini.

To je naravna faza, ki ima svoje čare – a je ne moremo ohranjati v isti obliki za vedno. 🕊️

Zakaj spolnost kasneje postane manj pogosta?

Ko odnos dozori:

• se hormoni umirijo. Intenzivnost zaljubljenosti se prevede v oksitocin in vazopresin – hormone mirnosti, navezanosti in varnosti.
• dnevni ritem prevzame glavno vlogo. Obveznosti, delo, otroci in stres zmanjšujejo spontano željo.
• bližina dobi nove oblike. Partnerja postaneta ekipa, ki deli življenje – ne več samo ljubimca, ampak tudi sodelavca, starša, prijatelja.

To ne pomeni, da strast izgine – pomeni, da se preoblikuje. Ljubezen postane bolj varna, globoka in mirna, kar pa naravno zmanjša nujnost neprestanega fizičnega izražanja.

To je v povsem v redu. Manj spolnosti ne pomeni manj ljubezni. Raziskave (npr. Sue Johnson, Esther Perel, John Gottman) kažejo, da je kakovost odnosa pomembnejša kot količina spolnih odnosov. Večina parov poroča, da se ob redni, a ne nujno zelo pogosti spolnosti še vedno počutijo zadovoljni – če obstaja toplina, humor in čustvena varnost. 💞

Zelo pomembni so tudi ne-erotični telesni dotiki, tisti drobni fizični stiki, ki se zgodijo mimo spolnosti – objem ob slovesu, roka na hrbtu, prsti, ki se med hojo spontano prepletejo. 🫶 Ti dotiki niso namenjeni vzburjenju, temveč povezanosti. Povečujejo občutek varnosti, topline in sprejetosti v odnosu.

Raziskave kažejo, da redni fizični dotiki sproščajo oksitocin – hormon povezanosti –, kar zmanjšuje stres in povečuje občutek bližine. Ko se partnerja pogosto objemata, poljubljata ali si preprosto dovolita fizično prisotnost drug drugega, s tem krepita čustveno in telesno vez, kar lahko dolgoročno vpliva tudi na večjo željo in večjo lahkotnost v spolnosti.

Kaj pa, če si vseeno želiva več strasti?

Če pogrešata več strasti, obstajajo poti:

• Načrtujta spolnost. Morda se sliši ne-romantično, a pričakovanje in priprava lahko okrepita željo.
• Odkrito govorita o željah. Fantazije, dotiki, nova doživetja – iskrenost gradi bližino in erotično napetost.
• Ločita vloge. Včasih se v vsakdanjiku ujamemo v rutino “logističnih partnerjev”. Poskusita ustvariti čas, ko sta samo ljubimca.
• Igrivost in humor. Smeh sprošča in odpre prostor za telesno bližino.
• Manj pritiskov, več radovednosti. Spolnost ni “obveznost”, ampak raziskovanje – lahko je nežna, strastna ali igriva.

🧭 Spolna želja ni vedno enaka, niti ni vedno sinhrona med partnerjema. A to ni znak, da je ljubezni konec. Je priložnost, da skupaj ustvarita nov način intimnosti – tak, ki ustreza vajini zrelosti in življenju v trenutnem obdobju.

📚 Članek temelji na raziskavah čustveno osredotočene terapije (Sue Johnson), uvidih Esther Perel (Mating in Captivity, 2006) in dolgoletnih raziskavah Johna Gottmana o intimnosti v dolgotrajnih odnosih.