Varna navezanost: kako se oblikuje – in kako se izraža v partnerskem odnosu

Vsi si želimo ljubezni, v kateri se lahko sprostimo. V kateri ne hodimo po prstih. V kateri lahko rečemo “potrebujem te” – in ne slišimo, da smo preveč. Ta prostor notranjega miru in povezanosti se imenuje varna navezanost.

Varna navezanost ni popolna in ne pomeni, da ni konfliktov ali strahu. Pomeni pa, da obstaja temelj: verjamem, da sem vreden ljubezni. In da mi je v odnosu dovoljeno biti to, kar sem. 

Kako se oblikuje varna navezanost?

Varna navezanost se oblikuje v zgodnjem otroštvu, običajno med 0. in 3. letom starosti. Ključno vlogo pri tem imajo odzivni, čustveno navzoči skrbniki – starši ali drugi pomembni odrasli.

Dojenček svet spoznava preko odnosa s pomembnimi drugimi (starši, starimi starši, sorojenci …). Če se njegova čustva (strah, žalost, veselje, jeza) srečajo z odzivom, ki ga pomiri, posluša in sprejme, otrok razvije občutek:

• da so njegove potrebe pomembne, 😌
• da bo pomoč prišla, ko jo potrebuje,
• da je svet (vsaj osnovno) varen. ☀️

Ni treba, da so starši popolni – dovolj dobri starši so dovolj (angl. good enough parent; Winnicott, 1953). Pomembno je, da so dovolj pogosto čustveno odzivni in da popravijo odnos, kadar pride do distance ali nesporazuma. 

Kako se varna navezanost kaže v partnerskem odnosu?

Odrasli z varno navezanostjo:

• znajo izraziti čustva in potrebe brez sramu,
• zaupajo, da bodo slišani, ne zapuščeni,
• se ne ustrašijo bližine, a tudi znajo postaviti mejo,
• ne razumejo prepira kot konec, ampak kot signal, da nekaj potrebuje pozornost,
• so čustveno odzivni na partnerja, a ne prevzemajo odgovornosti za njegovo doživljanje.

V praksi to pomeni:

• znajo reči: »V stiski sem, lahko greva skozi to skupaj?«
• znajo poslušati, ne da bi takoj »popravljali« partnerja,
• se znajo pomiriti in tudi partnerju pomagati, da se pomiri. 🌿

Kaj, če nisem bil/a deležen/a varne navezanosti kot otrok?

Nisi brez upanja. Varna navezanost ni fiksna. V odraslosti jo lahko gradimo na različne načine, razvijamo jo skozi:

• terapevtski odnos (kjer doživimo varnost in zrcaljenje),
• partnerski odnos, ki ustvarja prostor za rast,
• notranje delo: ozaveščanje notranjih skript, prepoznavanje bolečine iz preteklosti in zakoreninjenih odzivov.

Kot pravi dr. Sue Johnson, ustanoviteljica čustveno osredotočene terapije:

»Ljudje se zdravimo v odnosih. Ko občutimo, da smo sprejeti v svoji ranljivosti, se nekaj v nas raztopi.«

Varnost ni vedno mirna – včasih je predvsem čuječa

V varnem odnosu lahko pride do konflikta, a ostane prostor za razumevanje. Oba partnerja lahko priznata: »Strah me je, da te izgubim« – in ne slišita zavrnitve, ampak: »Tukaj sem.«

To je temelj varne navezanosti: ne izogibanje čustvom, ampak pogum, da jih podelimo. 🥰

📚 Članek temelji na teoriji navezanosti (John Bowlby), raziskavah Mary Ainsworth (Strange Situation), sodobni terapevtski praksi (Sue Johnson, Hold Me Tight, 2008) in kliničnih uvidih Daniela Siegla (The Power of Showing Up, 2020).