Ko poslušamo, da bi razumeli – ne da bi zmagali

Veliko parov pravi, da si želijo »boljšo komunikacijo«. A resnični izziv pogosto ni v tem, kaj povemo, temveč ali znamo poslušati – s prisotnostjo, odprtostjo in brez obramb. 💥

Poslušanje je več kot tišina med govorjenjem drugega. Je način, kako partnerju sporočimo: »Tvoj svet me zanima. Tvoje doživljanje šteje.«

Kaj pomeni poslušati s prisotnostjo?

Resnično poslušanje pomeni, da ne čakamo le na svoj trenutek, da odgovorimo ali popravimo. Temveč se ustavimo – in smo priče temu, kar partner doživlja. To zahteva pogum: da ne reagiramo takoj, da prenesemo neprijetna čustva, da slišimo nekaj, kar morda boli – in ostanemo tam. 

Psihoterapevtske smeri, kot sta čustveno osredotočena terapija (EFT) in imago terapija, poudarjajo, da občutek, da smo slišani in razumljeni, gradi temelj varne navezanosti. 

Zakaj je med prepiri tako težko zares poslušati partnerja?

V trenutkih konflikta pogosto ne poslušamo več – poslušamo sebe. Naše telo gre v »boj ali beg«, aktivira se obrambni sistem. Namesto da slišimo partnerja, začnemo:

• iskati protiargumente,
• braniti svoj prav,
• popravljati »napačno« interpretacijo,
• dokazovati, da nismo krivi.

S tem nehote sporočamo: »Tvoje doživljanje ni pomembno.« In prav to pogosto najbolj boli – ne vsebina prepira, temveč občutek, da nas partner ne želi razumeti.

Pogosto med prepiri nehamo poslušati tudi zato, ker se v nas aktivirajo notranje skripte – nezavedni vzorci, ki izvirajo iz preteklih izkušenj, ran in odnosov. Naenkrat ne slišimo več partnerja tukaj in zdaj, temveč »slišimo« staro kritiko, zavrnitev ali občutek, da nismo dovolj. Prav zato je toliko bolj pomembno, da si vzamemo prostor za premor, ozavestimo svoja čustva in se vprašamo: Se zdaj res pogovarjam s partnerjem – ali z lastno preteklostjo? Takšno zavedanje odpira vrata k bolj sočutnemu poslušanju in resnični povezanosti.

Kako lahko postanemo boljši poslušalci?

✅ Ustavi se, preden odgovoriš. Vzemi si trenutek – vdih, izdih. Poslušaj, ne razmišljaj o svojem odgovoru že medtem, ko partner govori.
✅ Glej partnerja v oči. Očesni stik povečuje prisotnost in umirja.
✅ Ponovi bistveno, kar si slišal/a. »Torej te je prizadelo, ko sem pozabil/a na tvoj sestanek, ker si začutil/a, da ti nisem v oporo?« Tako pokažeš, da si slišal/a in preveriš, ali si razumel/a prav.
✅ Pusti ego na strani. Ne gre za to, kdo ima prav, temveč za to, da oba razumeta, kaj drug drugega boli ali česa si želita.
✅ Bodi radoveden/a. Namesto da iščeš odgovor, postavi vprašanje: »Kako si to doživljal/a?«

Poslušanje kot darilo bližine

Ko poslušamo – res poslušamo – partnerju podarimo eno najdragocenejših izkušenj: da ni sam/a v svojem doživljanju. To ne pomeni, da se vedno strinjamo. Pomeni, da pokažemo: »Tvoja resničnost ima prostor v najinem odnosu.«

In ravno to ustvarja prostor za stik, umirjanje in ponovno povezanost – tudi (ali še posebej) po prepiru. 🩵

📚 Članek temelji na uvidih čustveno osredotočene terapije (Sue Johnson), raziskavah aktivnega poslušanja v odnosih (Carl Rogers, Harville Hendrix) in sodobni nevroznanosti čustvene regulacije (Dan Siegel).