Kako lahko prepiri pravzaprav poglobijo partnerski odnos

Večina parov si želi harmonijo, mir in razumevanje – in pogosto verjamejo, da so prepiri nekaj slabega, celo nevarnega za odnos. A psihološke raziskave kažejo ravno nasprotno: konflikti niso pokazatelj slabega odnosa, temveč so lahko priložnost za rast, povezanost in poglabljanje ljubezni, če jim dovolimo. Ključno pa je, kako se prepiramo. 

Konflikti so neizogibni – in koristni 

Ameriška raziskovalka dr. Sue Johnson, utemeljiteljica čustveno osredotočene terapije (angl. emotion-focused therapy), poudarja, da konflikti v partnerskem odnosu niso problem sami po sebi. Problem postanejo, kadar partnerja med prepirom ne čutita varnosti in povezanosti.

Kadar pa konflikte rešujemo z namenom razumevanja, ne zmagovanja, se prav med prepiri lahko zgradijo:

  • globlje zaupanje,
  • občutek, da nas partner resnično sliši,
  • in trdnejši občutek povezanosti.

Namesto, da v prepiru iščeta krivca, svojo energijo raje ustvarita k iskanju rešitve in grajenju odnosa. 

Kakšen prepir gradi odnos – in kakšen ga ruši?

Raziskave (npr. John Gottman, Univerza v Washingtonu) so pokazale, da so stil prepiranja in čustvena regulacija ključna dejavnika za dolgoročno zadovoljstvo v zvezi. Najbolj nevarni za odnos so t. i. “štirje jezdeci apokalipse”: kritika, prezir, obramba in ignoriranje.

Nasprotno pa prepiri, kjer partnerja:

  • govorita o sebi in uporabljata jaz-stavke (»ko rečeš … se počutim prezrto« namesto »vedno me preziraš«),
  • znata poslušati brez prekinjanja,
  • priznavajta svojo ranljivost, 

vodijo v večjo bližino.

Kako se torej zdravo prepirati? 

Namesto da bi se prepiru izogibala ali ga »požirala«, poskusita raje:

  • vzpostaviti pravilo »premora«, če je čustveno prenaporno,
  • se zavedati, da ni pomembno imeti prav, temveč ostati in biti povezan,
  • prepir zaključiti s popravljanjem vezi – opravičilom, objemom, ali vsaj preprosto mislijo: »Hvala, ker si me poslušal/-a, čeprav je bilo težko.«

❤️ Ljubezen ni odsotnost konfliktov. Ljubezen je prostor, kjer si lahko jezen, prizadet ali negotov – a se še vedno počutiš varno.

📚 Članek temelji na raziskavah dr. Sue Johnson (Hold Me Tight, 2008) in dr. Johna Gottmana (Gottman Institute, 1994–2020).